Ključna beseda: slovenski roman

»Ta med sabo sicer povezuje osrednji lik, ki pa mu Kralj dodaja še druge like in glasove, kar je eden ključnih dejavnikov, da medvojna Šiška pred nami oživi kot specifičen kraj in prizorišče.«

»Knjiga je verjetno tista najbolj prepoznavna nosilka kulturne vsebine, ki pride v roke res vsakomur, vsem sodelujočim na natečaju želim, da bi tudi njihova dela dosegla kar najširši krog bralk in bralcev.«

»Kar v knjigi vidi in sliši on, sem v resničnem življenju videla in slišala jaz: prizori in dialogi so večinoma iz mojega spomina, tisti redki, ki so izmišljeni, so izmišljeni po analogiji.«

»Ne pravim, da mora vsakdo najprej tako živeti, če hoče o tem pisati, menim pa, da lahko s takšno izkušnjo zarežeš globlje v stvarnost, če seveda nosiš v sebi gon po pisanju.«

»Zahvaljujem se ljudem in dogajanjem, ki so ustvarili prostor, v katerem sem pisal, tistim, ki so mi pri tem pomagali, me podpirali, tistim, ki so poskrbeli, da je zgodba izšla v knjigi, in vsem tistim, ki knjige usmerjajo v bralske kroge.«

»Slepi ljudje na drugačen način zbirajo slike, jih presnavljajo.«

»Romaneskno popisati dolgo stoletje v samo eni knjigi zmorejo redki.«

»V romanu Sto let slepote je kresnikova komisija prepoznala izjemno bogat in natančno izpisan jezik.«

»Roman odpira mnoga vprašanja o prevladi, manipulaciji, nagonih in obsedenostih, obenem pa raziskuje 'trenutek prsta na sprožilcu' – in to ob polnem zavedanju, da ko enkrat nanj pritisnemo, ni več poti nazaj.«

»Pri založbi Goga so o Šarotarjevem delu Zvezdna karta med drugim zapisali, da je avtor 'dogajanje svoje nove pripovedi umestil v tisti spominski čas, ko so predmeti še govorili zgodbe ljudi.'«

»O Žibernovem romanu Dedič pa je Majda Travnik Vode v reviji Sodobnost zapisala, da v njem avtor 'mojstrsko odslika mreženje vzrokov in posledic delovanja svojih junakov.'«

»To, kar počne Jurčič, je skoraj naša edina prava literarna prihodnost.«

»Bil je eden prvih 'preštevalnih' pogrebov, ko se je v Ljubljani zbrala vsa Slovenija, voditelji pa so priložnost porabili za svojevrstno inventuro narodnega stanja.«

»Sedanji slovenski 'osamosvojitelji' na to, da je bil Jurčič eden njihovih zgodnjih prednikov, pozabljajo, kolikor sploh vejo zanj.«

»Tudi ga na drugi strani ni mogoče preprosto primerjati s sočasnimi evropskimi pripovedniki.«

»Jurčiča tudi ne moremo odpravljati s šolskimi floskulami, 'češ da je pisec prvega slovenskega romana, in čim podobnim'.«

»Levstika je vodilo kmečko slovensko, Jurčiča pa gosposko slovensko prepričanje.«

»Literarno-umetniško društvo Literatura si je v dvajsetih letih kontinuiranega izhajanja utrdilo ime prepoznavne literarne zbirke, v kateri so doslej zvečine izhajale pesniške in kratkoprozne zbirke.«

»Vsekakor se je dovoljeno spogledovati z žanri. Najbolj bi si želeli razgibanih, živahnih besedil z veliko dogajanja in, zakaj ne, napetosti ali pohujšljivosti.«

»Poslanim romanom se je zato vsekakor dovoljeno spogledovati z žanri ali se jih vsaj jasno zavedati, jih inovativno izkoristiti v svoj literarni prid.«

»Od zunaj prežema shizofreni kapitalizem, od znotraj pa razjeda razklanost slovenske družbe, pri čemer se do resnice obnaša prav tako ljubosumno kot ljubimec, ki nerad spusti zraven kogar si že bodi ‒ in se je za nameček v njenem imenu pripravljen tudi zlagati.«

»In seveda je roman o svetlobi, iskanju pravega odmerka svetlobe.«

»O tem, kako pod površino sveta, v katerem je dovoljeno tako rekoč vse, skozi majhne in velike razpoke v vsakdanje življenje posameznika prodre zlo in ga usodno zaznamuje.«

»Zelo posebno se mi zdi, da so tako pomembna vprašanja našega življenja, kot so minljivost, krhkost in iskanje resnice, ki so me nekoč potiskala v samost in tišino, našla pot med bralce in postala del kolektivnega družbenega dialoga.«